Tuesday, 12 June 2007

DOKLER SE NE ZRUŠIM

Včasih se počutiš čist zjebanga in brez motivacije, kot največji luzer. Vsaj jaz se velikrat tako počutim. In kaj narediti v taki situaciji? Ne vem. Oziroma vem, ampak ne povem, jebite se. Koliko lahko jaz povem, je , da delaš eno stvar tako dolgo, da ti rata. A si padu? Vstani. Probaj še enkrat. In tako v neskončnost. Tudi če ti nikoli ne uspe, za kar je zelo majhna verjetnost, vsaj veš da si probu in dal vse od sebe, tako da, paradoksično, si v vsakem primeru zmagal. No ja, lažje rečeno kot storjeno. Ampak kakorkoli že, jaz probavam naprej.

Haha, toliko stvari imam za povedat, ampak zakaj?Itak je vse v moji zablujeni glavi

Sunday, 3 June 2007

Lepe misli

hejlov.govorim itak sam in samo sebi. Pil že nism od mojega zadnjega vnosa na blogu (jupi for me), zdravje se je izboljšal in počutim se dokaj v redu....

...čeprav sem bil zadnje dni nekaj depresiven. Odločil sem se, da bom naredil fax, tako da imam v naslednjih dveh tednih 4 izpite, pa potem še julija dva, ang in mat. Počutim se utesnjenega in sem pod pritiskom, ker zaradi takšnih in drugačnih razlogov je prišlo do tega, da enostavno moram narediti letnik. Učil se seveda celo leto nisem nič, pa tdi na predavanjih me ni bilo kaj preveliko. Kakorkoli, itak sem si sam vse kriv, tko da fuck it!, bom že nekako. Matke me je že zdaj strah in sem živčen, ampak kot pravjo first thing's first, zato se moram najprej skoncentrirat na avtomatiko, ki me čaka že pojutrišnjem. ž

Drugače je pa tukaj vse po starem in mi že gre pošteno na kurac ta dolgočasna sivina in glup vsakdanjik. En razlog več, da čimprej naredim fax in se odselim v eno večje mesto, po možnosti Lj. Ko dobim v roke diplomo, I'm outta here, succers!!!

Where is my mind?